Če čistimo zobe še ne pomeni, da jih tudi očistimo

Zobozdravniki posegajo v zelo intimen del človeškega “organizma”, na kar marsikdo izmed nas verjetno sploh ne pomisli. Ob misli na zobozdravnika marsikoga dobesedno zmrazi, saj ga na tovrstne izkušnje ne vežejo lepi spomini. Zobni kamen, karies, luknje so le nekatere izmed težav, ki nam »pomagajo«, da se hitreje in lažje, navkljub morebitnemu strahu in nelagodju, odpravimo k zobozdravniku. Nekoč sem slišala, da naj bi zobozdravnika obiskali vsaj dvakrat letno, v kolikor imamo ali nimamo težav, saj naj bi bili pregledi namenjeni tudi preventivi in vpogledu v trenutno stanje.

Kdaj ste nazadnje obiskali zobozdravnika? Ste med tistimi, ki se izogibajo obisku z najrazličnejšimi izgovori, misleč, da se bo stanje že nekako samo po sebi uredilo? Se spominjate vašega prvega srečanja z zobozdravnikom? So morebiti tudi vam ostale v spominu tiste roza tabletke, s pomočjo katerih so ugotavljali, kako »čisti« so vaši zobje? Stvari se spreminjajo in k sreči tudi zobozdravniki niso več takšni, kot so bili nekoč, ko so nehote »(pre)strašili« otroke. Fokus se preusmerja na pacienta in odnos, ki se z njim vzpostavi, saj je zaradi strahu, ter bolečine, ki ju čuti, že sam tako zelo v stiski, da je zadnje, kar si še želi slišati, kritika na račun časovne neprimernosti obiska in pomanjkljivi skrbi za ustno higieno.

Zdrave dlesni je akcija, ki poteka že 14. leto zapored in bo trajala vse tja do 15. novembra. V tem času bodo zobozdravniki in ustni higieniki še več časa namenili ozaveščanju o pomenu ustnega zdravja in razlagi, zakaj in kako dobro očistiti zobe.

V letih pa se ni izboljšal le odnos, ampak so se izboljšale tudi tehnike posegov, materiali in način dela. Glede skrbi za boljšo ustno higieno, smo marsikaj že naredili. Veliko pa nam je še ostalo, kar lahko izboljšamo, da pomagamo zobom ostati čim dlje zdravi in lepi.

K pogovoru sem povabila Natašo Prunk, dr. dent. med., z več kot 15 letnimi izkušnjami na področju zobozdravstvenih storitev, ki se je odločila zapustiti javno zdravstvo s koncesijo in se podati v privatne vode, ter se posvetiti otrokom, ki si šele ustvarjajo mnenje o zobozdravniku.

»Zobozdravniki posegamo v zelo intimen del človeškega “organizma”«, so bile besede, s katerimi je Nataša pričela najin pogovor. Nemudoma sem presenečena osupnila in jo hitro vprašala, čemu je takšnega mnenja?

Usta so eden od vhodov v mehko in ranljivo notranjost telesa. Spomnim se »aha« momenta, ko sem prebrala misel dr. Alojza Ihana, da v »usta spustimo hrano, pijačo in jezik ljubljene osebe«. Usta so povezana s preživetjem in užitkom. Mi, zobozdravniki, pa vanje posegamo s hladnimi, špičastimi inštrumeni, čudnimi zvoki in neprijetnimi materiali.

Človek je na zobozdravstvenem stolu nezaščiten in ranljiv

Takrat sem resnično ozavestila, kako nezaščiten in ranljiv se počuti človek na zobozdravstvenem stolu. V ležečem položaju, z zobozdravnikom nad seboj in odprtimi usti, polnimi tujkov. In takrat je moje občudovanje otrok, ki še ne razumejo, čemu je to potrebno, ampak nam popolnoma zaupajo (staršem in zobozdravnikom), doseglo čisto novo raven. Moja potrpežljivost pa se je za resnično prestrašene otroke razširila v neskončnost. Jo pa hitro izgubim ob razvajenih. Žal nihče ne uči tovrstnega pogleda. Vsaj v času, ko sem jaz obiskovala faks, nas niso. Upam, da se je od takrat spremenilo kaj na bolje.

Sama sem imela kar dobro popotnico, saj so mi določene veščine komunikacije in empatija naravni. Sem pa še vedno naredila ogromno napak. V kolikor delaš z občutkom, hitro ugotoviš, kaj deluje in kaj ne. Se pa iz dneva v dan še vedno učim.

Za marsikaterega zdravnika/zobozdravnika ni tako samoumevno, da je v procesu zdravljenja v centru človek, pacient.

Odnos je zelo pomemben, saj imajo odrasli in otroci lahko fobijo pred zobozdravnikom

Kot pravijo v psihoterapiji: »Odnos je tisti, ki zdravi«. In tega se je mogoče naučiti. Tiste komunikacije, odnosa, ko zares prisluhneš pacientu in slišiš, kaj ti sporoča. Tovrsten način je koristen pri vseh odnosih, ne samo, ko gre za pogovor s pacientom.

Za majhne otroke je sploh delo v ustih povezano z nelagodjem in neprijetnimi občutki, ki niso nujno povezani z bolečino. Lahko je postopek popolnoma neboleč, vendar je za otroka izredno stresen in neprijeten. Ne samo otroci, tudi odrasli imajo lahko pravo fobijo pred zobozdravnikom. V tovrstnih trenutkih je razumsko dopovedovanje in prepričevanje povsem odveč, saj jim prav nič ne pomaga.

Prvo srečanje z zobozdravnikom se zgodi že v rani mladosti in za marsikoga ima lahko tovrstno srečanje izreden pomen. Od tega je namreč odvisen odnos, ki ga bo imela oseba do obiskovanja zobozdravnika v bodoče. Niso redki, ki imajo neprijetne spomine. Kakšne pa so bile vaše izkušnje?

Sama te izkušnje nisem imela, saj je bila mama otroška zobozdravnica in sem ji seveda popolnoma zaupala. Zame je bilo nekaj najbolj normalnega vstopiti v ambulanto in pokazati zobke.

Stopnja kariesa je upadla, vendar v zadnjih letih spet narašča

V spominu imam neprijetno srečanje z zobozdravnico, ki nas je vedno znova presenetila z obiskom v šoli in s pomočjo roza tabletke, ki pokaže na “čistost” zob, vedno znova spravljala v zadrego učence, kar sem prepričana, da jim je pustilo »grenak« priokus.

To izhaja iz tekmovanja za čiste zobe. Ozaveščenost glede ustne higiene in zdravja ustne votline pred več kot 30 leti ni bila prav velika. Se je pa predvsem na področju otroškega zobozdravstva v tem času res veliko naredilo. V vrtce in šole so uvedli krtačenje zob. Začeli so izvajati sistematske zobozdravstvene preglede. S predavanji v šolah, vrtcih ter materinski šoli, so pričeli ozaveščati o pomenu zdravja ustne votline. Otroke so motivirali s tekmovanjem za čiste zobe. Enkrat mesečno so, (in to se še izvaja) »preventivne« sestre prišle v razred in z roza tabletkami ugotavljale, kako čiste zobe imajo otroci. Tako naj bi otroke motivirali za krtačenje zob. In marsikoga tudi so. Marsikoga pa je spravilo tovrstno ravnanje v zadrego in osramočenost. Časi in družbeni sistem so bili takrat drugačni.

Kmalu so se pokazali dobri rezultati, saj je stopnja kariesa zelo upadla. Tako so bili v zobozdravstveno oskrbo vključeni tudi otroci, ki jih starši sicer ne bi pripeljali k zobozdravniku, ker to zanje ni bilo pomembno. Tovrstni obiski se še vedno izvajajo, čeprav se danes sodelovanje v tekmovanju lahko odkloni.

Sama imam občutek, da so se stvari tudi na tem področju zelo spremenile. Zobozdravnice ste prijazne, sočutne, razumevajoče in pazite na nežnost pri vstopu v usta otrok. Kar je pohvale vredno. Kakšen pa je odnos otrok do vas? Kaj opazite glede ustne higiene, navad, ki jih imajo otroci, etc, saj so to nenazadnje otroci, ki so odrasli v družini, kjer so starši imeli predhodno kar slabe izkušnje z zobozdravniki?

Zdi se mi, da je z vsako generacijo strahu pred zobozdravnikom in zobozdravnicami vse manj in manj. Zelo sem vesela, da se vse skupaj zelo spreminja na boljše. Tudi materiali, način dela in tehnologija so izredno napredovali. Danes je že nekaj najbolj normalnega, da ima nekdo vse zdrave zobe, z odlično ustno higieno. Starši, ki se zavedajo pomena zdrave ustne votline, se primerno angažirajo in sami naredijo vse, kar lahko, za zdravje zob. Prav tako primerno pripravijo otroka za prvi in tudi vse nadaljnje obiske v ambulanti. Je pa res, da če staršem predstavlja obisk ambulante pravo moro, bo to otrok, ne glede na vse besede, začutil. Zato je dobro, da ga k zobozdravniku spremlja kdo drug.

Prav je, da otroci zaupajo občutku, ali jim zobozdravnik ustreza

V zadnjem času opažam, kako me otrok, ko pride v prostor, popolnoma brez strahu oceni in se odloči, ali mi bo zaupal ali ne. In to brez besed. Ne gre za razvajenost, ampak za zaupanje lastnemu občutku, kar 100% podpiram. Vsi si nismo simpatični in prav je, da se ob osebi, ki jo spustimo tako blizu, v svoj osebni prostor, dobro ali vsaj nevtralno počutimo. Ne glede na starost.

Tako kot odrasel, je tudi vsak otrok poseben in v situaciji različno odreagira. Veseli me, da je vedno več takih, ki z veseljem pridejo v ambulanto in so tako zelo ponosni, da imajo lepe in čiste zobke. Nekateri si celo izmislijo, da jih boli zobek, samo da pridejo. Štempiljke namreč še vedno zažigajo.

Če čistimo zobe še ne pomeni, da jih tudi očistimo

Osebno sem prepričana, da nam v življenju gredo določene stvari dobro, medtem, ko obstaja še kar veliko možnosti za izboljšanje na drugih področjih. Kako nam gre na področju skrbi za ustno higieno in zobe? Kaj nam gre dobro in kaj bi lahko še izboljšali?

Res je. Vedno je lahko še boljše. Neprimerno boljše je, kot je bilo nekoč. Zobje in ustno zdravje so nam bolj pomembni. Vedno več je ljudi, ki prihajajo v ambulanto na redne kontrolne preglede in to brez težav. Vedno več je vprašanj, kot so: »katera zobna ščetka je boljša? Ročna ali električna? Katera zobna pasta? itd.« Ni se mi pa še zgodilo, da bi me vprašali: »Kako si naj očistim zobe? Ali sem dovolj natančen?«

Prepričani smo, da če čistimo zobe, jih tudi očistimo. A ni ravno tako. In tukaj sem sama imela največ težav. Predvsem v otroški ambulanti. Kako namreč povedati in pokazati otroku in tudi odraslemu, kje naj bodo še posebej pozorni in kje, navkljub ščetkanju, so obloge še prisotne.

Nekdo, ki resnično nameni ustni higieni ogromno energije, tako v smislu dobrih in pravih pripomočkov, kot v smislu časa, se počuti najmanj frustriranega, ko/če mu želimo pokazati, kje lahko še kaj izboljša. Frustracija je kar velika, če se za nekaj res trudiš, rezultata pa ni.

Edino zdravilo je krvaveči predel dobro očistiti

Fenomenalno pa se mi zdi, da v bistvu s tako zelo preprostim in enostavnim delovanjem, kot je čiščenje zob, dosežemo tako veliko. Preprečujemo namreč tako zobni karies kot parodontalno bolezen in ne nazadnje ustni zadah. Res je enostavno. Ni pa tako preprosto, vsaj ne do takrat, dokler ne obvladamo prave tehnike in dokler nam ravnanje ne postane avtomatsko.

Usta so majhna. Veliko ploskev je skritih in težko dostopnih. Ne znamo preveriti, ali smo res vse dobro očistili. Najbolj kritična mesta so: medzobni prostori, predel tik od dlesni in zobje, ki so v nepravilnem položaju. Običajno na teh mestih zastajajo obloge. Dlesen se vname. Na dotik krvavi in normalna človeška reakcija je, da se temu predelu izogne. In tako se vzpostavi tisti začaran krog, kjer na teh mestih nastaja vedno več oblog, dlesen pa je vedno bolj vneta. Edino zdravilo je točno ta krvaveči predel dobro očistiti.

Alfa in omega sta dobra ščetka in dobra tehnika

Trg ponuja izjemno veliko pripomočkov in prav tako številni so nasveti, ki jih lahko preberemo in/ali slišimo o skrbi za ustno higieno. Pred leti je ZPS naredila raziskavo o razmerju med ceno in kakovostjo sončnih krem, ki je pokazala, da cena ni nujno merodajna pri zagotavljanje kakovosti v raziskavo vključenih izdelkov. Na tržišču je veliko zobnih past, zobnih ščetk in ostalih pripomočkov, z več ali manj istimi obljubami, cenovno pa je razpon kar širok. Kako se orientirat?

Danes imamo res ogromno izbiro pripomočkov in dodatkov za ustno higieno. In kot ste omenili, cena ni vedno odraz kakovosti. Alfa in omega sta dobra ščetka in dobra tehnika. Vsem ne ustreza vse. Glede zobnih ščetk iščimo in najdimo takšno, ki nam ustreza in s katero smo pri krtačenju učinkoviti. Zobje in medzobni prostori morajo biti čisti. Preizkušajmo, dokler ne najdemo prave.

Neki splošni napotki bi vseeno bili: glava ščetke naj bo dovolj majhna, da lahko doseže vse prostore. Imeti mora dovolj ščetin in le-te naj bodo mehke. Menjamo jo na 2-3 mesece. Če smo učinkoviti z ročno ščetko, ni potrebe po električni. Je pa z električno ščetko lažje in hitreje doseči dober rezultat. Zobna pasta nam olajša čiščenje. Pasto z ustreznimi dodatki izberemo glede na specifične potrebe. Medzobne prostore najbolj učinkovito očistimo z medzobnimi krtačkami, medtem ko za jezik obstajajo posebna strgala. Ustne vodice pa, razen izjemoma, niso potrebne.

Vsakdo se z dejstvi sooča na svoj način

Ste zobozdravnica tako za otroke, kakor tudi za odrasle. Odločili ste se podati na zasebno pot in tako opustiti koncesijo, ki vam jo je podeljevala država. Čemu tovrstna odločitev? Se je odnos pacientov do vas kot zobozdravnice v tem času spremenil?

Želela sem si biti otroška zobozdravnica in vedno sem govorila, da z odraslimi ne bi delala, vendar tudi jaz veselo jem zarečen kruh. Začela sem v zdravstvenem domu in bila resnično prepričana, da bom tam vztrajala do upokojitve. Življenje mi je kasneje ponudilo drugačne poti. Najprej delo v zasebni ambulanti s koncesijo za odrasle, sedaj pa še v samoplačniški ambulanti. Kot se spreminjam sama, sistem in družba, se spreminjajo tudi moje oblike dela.

Obstoječi zdravstveni sistem izhaja iz države, ki je že dolgo ni več. Dolgo je odlično deloval, a danes enostavno ne zdrži več. Če pogledamo zobozdravstvo: iz obveznega in dodatnega zavarovanja je za zobozdravstveno oskrbo namenjenih približno 50 eur na leto na zavarovanca. Pripada mu oskrba po standardih iz leta 1982, z najcenejšimi materiali na tržišču. Število pacientov, za katere skrbi en zobozdravnik, se giblje med 1600 in 2000. To so dejstva. Z njimi se vsakdo sooča na svoj način. Ponavadi so rezultati tega: doplačila za nadstandarne materiale, storitve, ki niso krite iz zavarovanja in jih je treba v celoti plačati. Čakalne dobe. Termini na 2, 3 ali celo 4 mesece. In veliko stresa za vse. Tako v ambulanti, kot tudi v čakalnici. Da administracije, vedno novih zakonskih zahtev, časa, ki je potreben za naročanje, pogovore in pojasnila, pacientov, ki na svoj termin sploh ne pridejo in tega ne sporočijo, sploh ne omenjam.

V samoplačniški ambulanti delo poteka predvsem transparentno in kvalitetno. Brez hitenja, čakanja, s frekvenco naročanja, ki ustreza pacientu. Predvsem pa brez stresa. Lažje je vzpostaviti dober stik in s tem dober odnos, ker čas ni problem. Po strokovni plati lahko ponudim vse, kar znam, in pacientu svetujem v okviru njegovih želja, potreb in zmožnosti. Ne morem reči, da bi opazila drug odnos do mene kot zobozdravnice, opažam pa predvsem večje zadovoljstvo in sproščenost. Pacienti, ki prihajajo k meni, bolj celostno gledajo na ustno zdravje, se zavedajo njegovega pomena in so za to pripravljeni več narediti. Predvsem pa jim je pomemben odnos in pristop. Delo z otroki ostaja moje največje veselje, zato se pošalim, da imam ambulanto za majhne, srednje in velike.

Ne pozabimo, da so zobje namenjeni žvečenju

Geni so nekaj, na kar ne moremo vplivat, saj se tega, kar smo podedovali, ne da spremeniti. Lahko pa naredimo marsikaj s tem, kar je v naši moči spremeniti. Kaj je odvisno v večji meri od nas, našega ravnanja in odnosa, ki ga imamo do ohranjanja dobre ustne higiene?

Res je. Veliko lahko naredimo sami, sploh na področju ustnega zdravja. Preventiva na področju ustnega zdravja je dobro znana: dobra ustna higiena, redni kontrolni pregledi pri zobozdravniku, prehranjevanje po obrokih ( med enim in drugim vnosom hrane in pijače v usta naj mine vsaj 3-4 ure). Takoj po obroku ne krtačimo zob, ker je sklenina bolj občutljiva in jo lahko poškodujemo, lahko pa si z vodo splaknemo usta. Pijemo vodo namesto sokov, sladkanih čajev in gaziranih pijač. Kontrolirano uživamo sladkarije ter kislo sadje in ne pozabimo, da so zobje namenjeni žvečenju. Današnja prehrana je večinoma mehka in kašasta. Sedaj so moderni smoothiji. Le ti so sicer zdravi in praktični, a si vseeno privoščimo kak slasten surov korenček, jabolko, kolerabo, kumare, oreščke itd., da imajo zobje kaj grizljati.

Zdrava dlesen je bledo rožnata, drobno zrnata in NE krvavi

Kakšen je namen akcije Zdrave dlesni, ki poteka do 15.11. 2017?

Zobozdravniki in ustni higieniki v času akcije še več časa posvetimo ozaveščanju o pomenu ustnega zdravja in razlagi, zakaj in kako dobro očistiti zobe. Odstranimo kamen in obloge in pokažemo, kako učinkovito očistiti tudi medzobne prostore z medzobnimi ščetkami, ki morajo biti prave velikosti. Samo, če mehansko odstranimo obloge, ki se vsakodnevno naberejo na zobeh, je naša dlesen zdrava. Taka dlesen je bledo rožnata, drobno zrnata in NE krvavi. Če zastajajo obloge in zobni kamen, se dlesen vname, je rdeča, nabrekla in na dotik zakrvavi. Če odstranimo dražljaj ( obloge ), se zaceli brez posledic. Če pa tako vnetje traja dlje časa, prizadane tudi spodaj ležeče strukture in kost. Dlesen in kostnina se znižata. Stalno prisotno vnetje je ena velika rana, ki prizadane celoten organizem, ne samo parodontalnih-obzobnih tkiv. Parodontalna bolezen je povezana tudi s sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja, ledvic, Alzheimerjevo boleznijo in prezgodnjim porodom.

Petra Petravič

Intervju je bil prvotno objavljen na portalu slovenec.org.